S 60. srečanja - 06.05.2009

Končno popolna uporaba uprise načela. O uprise načelu lahko delno preberete na u3p.ops.si, še več pa lahko zveste v dodatnem predavanju na to temo, če pridete na enega izmed srečanj M.

Začneva z dihom, da vidi kje je in kako se vzpostavlja to, kar želi izraziti. To primerja s tistim, kar dejansko nastaja v njej in začne se izražati. Deluje :-)

Še dlje se da iti. Da povsem postavi z dihom zgodbo, da se začne vzpostavljati s prvim gibom, ko prideva na prizorišče. Predstava traja ves čas, ogrevanje poteka ves čas. Toda ne v smislu vse gre (postmodernizem), tudi ne čisto vse že je (budizem, pač pa tudi mnoštvenost (multiplicity), v mnoštvenosti zdajev. Torej ne da skozi kalibracijo dobi zgodbo, pač pa da je kalibracija skozi celotno polje predstave in je zgodba čez celotno polje predstave. Hkratnost zdajev.

Sicer mi je dramaturško všeč, da je najprej kalibracija situacije - umerjanje in umirjanje situacije in potem predstava. Pa vendar. Z umetniškega vidika veliko bolje deluje, če se valovanje zgodbe,  umerjanja, diha, vaje, izvedbe, koreografije širi čez celotno polje dogodka.

Kje v tem je mesto za gledalca? Nekaj je gotovo: morava biti z meto jako jasna v svojih dejanjih, da se pot ali valovna dolžina gledalca jasno pokaže in ni potrebno posebnih duhovno-duševno-miselno-telesnih sposobnsoti, da začnemo srfat po teh valovih predstave.

V r2 tudi se kdaj pa kdaj video povsem preneha predvajati, se prižgejo delovne luči. Toda ne uporabljat prevečkrat.

Mogoče res razdeliti na tri dele kot sem še razmišljal pred enim letom. Na dele "prej" "zdaj" "potem". "Prej" je video, "zdej" je normalna luč, "potem" je tema? he he he.
 
Delo z objekti. Mora vedet, kaj hoče od njih, da njih vloga ni vsakodnevna raziskava. Za začetek delo z objektom enostavno in neposredno.

Ne zanima nas (gledalce, soudeležence) njeno raziskovanje materiala, ampak kaj z njim, pa ne v raziskovalne namene, pač pa kaj kot oseba s tem dela, kaj iz tega naredi.

Ko postane utrujena na katerikoli ravni začne izpolnjevat naloge, ne pa da jih ima za izzive in oporne točke.

S tako zgradbo kot je v r1 in tudi najbrž v r2 hočem pokazati, da je zgodba neodvisna od zgradbe materiala in dramaturgije, da so le stične točke. Absolutna deteritorializacija. To je tudi smisel deteritorializacije pri Kapitalu, to pa tudi že druga zgodba :-)

Table './ops/comments' is marked as crashed and should be repaired