[ Credits ]

Choreographer and MC (master of ceremony): Gregor Kamnikar
Performed by: Marjeta Kamnikar

Version M 2.x (Commoveo 0.4.2.x)
Choreography and MC: Gregor Kamnikar
Co-devised and performed by: Marjeta Kamnikar
Music: RDYO/DJ Pier (Petar Bajan)
Video: Gregor Kamnikar, Ana Pečar
Programmer: Boštjan Čadež
Collaborators: Barbara Novak, Petra Veber
Scent design: Ksenija Demič
Executive producers: Gregor Kamnikar, Barbara Novak
Production: Zavod Federacija Ljubljana (www.federacija.net)
Project also supported by City of Ljubljana and Ministry of culture of RS
Sponsors: Vivo Catering, Sparkasse

Versions M 1.x (Commoveo 0.4.1.x)

Light, costume, scene, text: Gregor Kamnikar and Marjeta Kamnikar
Advisors: Barbara Novak, Nina Jereb, Petra Veber

For performances of first version (M1.x) please contact Gregor Kamnikar at +38640226981 or gregor@federacija.net

 

[ Links ]
Links

» Ops!
» Commoveo

Files

[ News ]
32. srečanje - 28.12.2008

Kot zanalašč, kot darilo za te praznike je Meti uspelo izvesti predstavo po danih smernicah. Intuitivno sem vedel, da dokler ne izvede predstave po določenih smernicah, ne morem nadeljevati. In ker sem praktičen človek, si tega nisem prigovarjal, da si ne bi očital kasneje, da sem z Metinim iskanjem uresničenja izvedbe po danih smernicah imel pri sebi izgovor za to, da nisem gradil predstave dalje.

Kakšne smernice? Ključna je ta, da vsaka akcija (ali gib) vsebuje informacijo celotne predstave. Ker si težko PREDSTAVLJAMO kako naj bi to občutili in izvedli, je najbolje, da se opremo na našo domišljijo in vidimo kam nas pripelje. Pri Meti je povzročilo, da je prišla do stanja, kjer nič več ne kaže, uprizarja, čuti, pač pa je. Seveda morava delati naprej. Namreč ni dovolj, da na odru samo si. Tudi okoliščine morajo biti postavljene tako zvito, da se uprizarjanje samo zlomi in naredi se špranja, preko katere tudi gledalci samo smo. Potem ni več uprizarjanja.

Je potem to še oder in ali smisel ne razpade onkraj roba vzdržne nekonsistence? Torej postane nesmiselno, da hodimo v gledališče. To je skrajna nevarnost. Toda jaz hočem tvegati, da celoten projekt zapade v to nevarnost in se skisa v samozadostno gledanje v ogledalo. Tvegam, ker je skrajna posledica tudi novo doživljanje odra. Oder bo. Ker oder ni odvisen od uprizarjanja!!!! To tako mislimo, v to smo se dali prepričati in prepričani prepričujemo druge.

Oder je dodatno omejena zaznava prostorčasa. To je vse. Ni nujno, da je tam uprizrajanje. Če je, je del igre. Lahko je tudi evokator odra, vendar ni nikoli pogoj odra.

Nazaj k Meti. Uspelo ji je 22.12.. Juhej. To ji je prineslo določeno prisotnost, ki je najdemo ne v vsakdanju ne na običajnem odru. Seveda ta priostnost stalno razpada in se ponovno vzpostavlja. Ravno to smo prišli gledati. To čudežno vsatjenje feniksa prisotnosti. Konkretizacija abstraktnega vprašanja: zakaj raje nekaj kot nič? Na dosegu roke.

Zdaj je potrebno še vzpostaviti strukturo predstave tako, da bo samega sebe začel razgrajati in se bo lahko začelo bivanje s predstavo, Meto, mano.

Nisem zadovoljen povsem s pisanjem tega prispevka. Ostaja še nekaj. Še veliko. Pride. Za zdaj bodi dovolj.

Table './ops/comments' is marked as crashed and should be repaired