Avtor projekta: Gregor Kamnikar
Sodelavci: Andreja Rauch Podrzavnik, Ryuzo Fukuhara, Leja Jurišić, Rok Vevar
Produkcija: Ops!
Koprodukcija prvih 22ih u3pov: KUD Sestava
Koprodukcija u3pa 23: Asia Tuma
Koprodukcija u3pa 24: JSKD
---
Skozi pogovore, predavanja in performanse smo med sep 2007 in apr 2008 preve(t)rili ples na splošno in sploh v sloveniji. Skozi pogovore smo spoznavali strategije ustvarjanja in delovanja slovenskih koreografov. Skozi predavanja smo razumeli kako zgleda, če teorijo plesa ustvarjaš in pišeš iz izkušnje giba, torej kot dejaven plesalec in koreograf. Skozi performanse smo spoznavali samo naravo medija in iskali trenutne meje medija ter smiselno uporabo medija (urpizoritvene umetnosti).
U3p se je končal 24.4.2008 v Mariboru. Ideje, ki so ga rodile in ideje, ki jih je u3p rodil, živijo dalje v drugih projektih, ki so več ali manj ali sploh ne povezani z u3pom. Tako se v sezoni 2008/2009 pripravlja kar nekaj projektov, ki pa neposredno izhajajo tako iz vsebinskih kot formalnih lastnosti u3pa.
Načeloma se lahko uporabi ime u3pa za določene dogodke, ki so povezani s konceptom u3pa, seveda po predhodnem dogovoru z Gregorjem Kamnikarjem.
U3p je del projekta Darinka Novak avtorjev Andreje Rauch Podrzavnik, Vlaste Veselko in Gregorja Kosija, ki se podobnih vprašanj loteva še iz širšega večrazsežnostnega konteksta. Projekt Darinke Novak je še v teku.
Lejini razmršeni lasje niso edini, ki se divje sprehajajo po njeni glavi. Po glavi ji roji tudi kup vprašanj o nastajanju in ustvarjanju likov na odru preko plesa in ne toliko preko gledališča. Ali bolje kako preiti iz abstraktnega giba h konkretni gesti. Kako samo z uporabo plesnih elementov ustvariti lik? Zagotovo ne bo šlo za gledališko ustvarjanje lika. Pomeni, da že izgubimo kup besedoslovja, ki sodeluje pri opisu nastajanja lika v gledališču.
Za začetek menim, da ne gre za prehod od abstraktnega h konkretnemu. Mislim a) da ne gre za prehajanje in b) da je s stališča plesa govoriti o abstraktnem in konkretnem gibu nesmiselno. Mogoče je smiselno govoriti s stališča gledališča, literature, vizualnih umetnosti, filozofije. A ne s stališča plesa. Ali da obrnem drugače: gib je vedno konkreten toliko kot je abstrakten. Zaradi te sočasnosti, ta diskurz (abtsraktno/konkretno) ni uporaben, ker se vedno sprehajam med paradoksi, dialektiko, labirintom, iz katerega je izhod samo ponoven vhod v labirint in se pri tem ne pride nikamor.
Zato so plesni liki drugje. Drugače nastajajo. Poskusov in primerov je polno, obilo, na stotine. Uspevajo do neke mere. Nikoli dovolj, da bi rekli, takrat in takrat se je zgodilo pri tej in tej predstavi.
In tu naletimo na nek drug važen trenutek v plesu: dinamičnost pomenov, smislov... Ples izrecno zahteva od sprejemnika ne samo doživljanje, razumevanje, pač pa tudi aktivno refleksijo dogodenega. Zato liki v plesu niso nič, kar se da ponoviti, ponovno odplesati. Liki vzniknejo in poniknejo. Včasih to vznikanje/ponikanje upočasnimo do te mere, da lik postane podoben gledališkim... Večinoma pa to vznikanje/ponikanje poteka pri takih hitrostih, da od nas zahteva sproščenost, da sploh lahko sodelujemo pri plesu.
Ali kot Leja pravi: zaskrbljena je odšla z u3pa, ker je imela sedaj na glavi še več skravžljanih las, vprašanj idej. Prišla pa je na u3p z željo, da kako vprašanje le umiri z dobrim odgovorom. A najbrž jo čakajo na odru. Table './ops/comments' is marked as crashed and should be repaired